Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.

Poeasi prilezu je na faks,
za ?urke taglavni je bil,
koneali so faks sošolci vsi,
a on se je zapil,
in pel:

Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.

Drugi ustvarli družine so,
a on je ni imel,
imel je le eno ljubico – litrsko slivovko,
in pel:

Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.

Druge so trle mnoge skrbi:
avto, stanovanje, denar,
a on žicel je iz dneva v dan,
le za ljubico blo mu je mar,
in pel:

Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.

Razpadla so jetra, srce je slabo,
zdravnik mu je dejal,
takoj na zdravljenje treba bo,
a on se je le nasmejal,
in pel:

Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.

Koneal je življenje,
kdo ve kje,
vendar vem, da pel je tako,
ko še zadnjie objel je ljubico – litrsko slivovko,
pa je zahropu:

Saj se nikamor ne mudi,
časa je še dovolj,
zakaj bi s tem delal si skrbi,
le enkrat se živi.

Pa ni prec umrl, pa je še enkrat zapel: