Si že videl starca tam na bližnjem mestnem trgu,
V raztrgani obleki prodaja časopis.

Iz oči ne sije mu prevzetnost ne sovraštvo
Vse kar on ima je košček pločnika.

Kako moreš reči, da sam si ti in sonca zate da več nič

Naj te primem pod roko in peljem po Ljubljanskih cestah

Videl boš stvari, ki te spremene.

Si že kdaj opazil ostarelo dekle na cesti

Kar na njej visi zamazano je vse,
Nima šasa za klepet in kar naprej po mestu blodi,

Njen dom in svet je v majhnem koveku ujet.

Kako moreš reči….

In ko mesto ugaša v ulični kavarni
Sam ob črni kavi star možak sedi,
Opazuje svet, ki.se giblje mimo njega

Dokler ga natakar grdo ne odslovi.

Kako moreš reči….