Za polja nezorana,
za jok otrok brez matere,
za mesta in vasi ki so nekoč bila cvetoča.

Za žita poteptana,
za ranjene, osamljene,
za ptice strtih kril ,ki dim
in mraz jim brani v nebo

Naj dlani se dotakne dlan,
naj ljubezni zasije dan,
naj v otroške oči spet nasmeh
in mir tihe sanje prebudi.
Naj dlani se dotakne dlan,
naj neznanec postane znan,
naj dobrota nas vseh kakor luč ta dan,
spet zasije vsem ljudem, vsem ljudem.

Za solze in trpljenje,
za trde žuljave dlani,
za njive ki jih smrt
s krvjo poji in obdeluje.

Za matere in žene,
za tiste ki še upajo,
da pesem, ki ta dan
naj vsem ljudem seže do srca.

Naj dlani se dotakne dlan,
naj ljubezni zasije dan,
naj v otroške oči spet nasmeh
in mir tihe sanje prebudi.
Naj dlani se dotakne dlan,
naj neznanec postane znan,
naj dobrota nas vseh kakor luč ta dan,
spet zasije vsem ljudem, vsem ljudem.

Naj dlani se dotakne dlan,
naj ljubezni zasije dan,
naj v otroške oči spet nasmeh
in mir tihe sanje prebudi.
Naj dlani se dotakne dlan,
naj neznanec postane znan,
naj dobrota nas vseh kakor luč ta dan,
spet zasije vsem ljudem, vsem ljudem.