Vozim se po cesti, v grlu me skeli,
oj kako sedaj bi špricer prijal mi.
Kozarec orošen, privid iz pred oči,
po dolgi prašni cesti, še šipa se rosi.

Pomislim na postanek, a dolga je še pot,
ko avto bom parkiral in vase zlil ga not.
Še malo bom trpel, morda celo drvel,
da primem v roko to slastno kapljico.

R: Daj špricer, špricer, špricer, daj špricer mi nali,
to hladno, rosno vince danes paše mi.
Daj špricer, špricer, špricer, požirek dva al tri,
takoj ko te poplaknem, ti drugi že sledi.

Kozarček za kozarčkom, bo treba nehati,
a kaj ko šank se polni, se več mi ne mudi.
Še kelnarca ga zvrne, ne more gledati,
kako lahko nekdo, od žeje tako (tak) trpi.

R: Daj špricer, špricer, špricer, daj špricer mi nali,
to hladno, rosno vince danes paše mi.
Daj špricer, špricer, špricer, požirek dva al tri,
takoj ko te poplaknem, ti drugi že sledi.