Lyric.si

Slovenska lyrics besedila pesmi


Besedilo pesmi:

Ansambel Tonija Verderberja

Objemi svoje drevo

(bes.: F. Požek, gl.: T. Verderber)

Nekje sredi gozda je zraslo drevo,
ki proti soncu kipi,
iz korenin gre pod širno nebo,
z vetrom vsak dan govori.
Vigred mu daje zeleni poljub,
zlato obleko jesen,
burja oklene v decembrski mraz,
krošnjo iz belih las

Včasih je človek med množico sam,
ne vidi več svetle poti,
a sred globokega gozda nekje
njegovo drevo zeleni.
Našel ga bo na zavitih poteh
in na obronkih spoznanj,
ko potrebuje ga, vedno je tam,
da se nasloni nanj.

Objemi svoje drevo,
k njemu prisloni uho,
morda zaslišiš šepet davnin,
klice vesolja in šum globin.
Objemi svoje drevo
v samoti zelenih tišin,
da mir, ki v stoletja ga čas je ujel,
bo tvoje srce objel.