(besedilo: T. Gašperič, glasba: T. Verderber)

Sneg počasi naletava,
v prsih mojih vse je tiho.
Kje prijatli ste stari,
ki smo včasih pili vino?

Čas miru je in tišine,
le kraguljčki žvenketajo.
A v zapečku deca mala
pravljice si šepetajo.

Skozi okno dekle gleda,
ji pri srcu je hladno.
Te snežinke mlade, bele –
vse gazi bo zametalo.

A po snegu sonce pride,
veno je še tako bilo.
V našem logu ptičje petje –
in srce ne bo več bolno.