Čas med prsti nam polzi,
kot sekunda dan zbeži.
Minuta do dveh,
ko sem v skrbeh,
kaos na vseh poteh.

Kdo pogleda te v oči,
kdo nasmeh ti podari?
Kar je lepo, naj vselej bo,
ne pozabimo.

Vse kar šteje,
delit je sonce brez meje,
solze in skrite želje,
naj v srcu smeh, iskric bo v očeh.
Valovi morja
vse skrbi naj sperejo,
tja daleč te ponesejo,
da izpolni se,
kar na dlani je.

Gledaš me skozi ekran,
v svoji sobi, daleč stran.
Vprašam te zdaj,
prideš še kdaj,
na limonado ali čaj?

Kam bežiš? Ne skrivaj se,
pokaži vse, kar v tebi je.
Si kot biser, ki se v oceanu blešči,
sreča ti sledi.

Čas za hip ustavi se,
ko v vetru barka ziba se,
od sreče zadrhti srce,
ker spet svobodno je.