Neizmerno toplo jutro z mene kriči,
potoči solzo v moje vino…
Nad menoj le ena misel grize razum,
v meni zbuja slatke radosti.

Kje so noči, v soncu še divjina se stopi,
danes je dan, ko uživam brez skrbi.

Kje nebo je mojih sanj,
predolgo iščeš ga zamanj,
verjemi mi, da vem kako,
dan v sveči se stopi.

Zdaj norim in ne več sama,
ti si z menoj, lep občutek se
rojeva. Odprla sva si vrata k soncu
mimo laži, zapleši z mano nove
radosti.

Kje so noči, v soncu še divjina se stopi,
danes je dan, ko uživam brez skrbi.

Kje nebo je mojih sanj,
predolgo iščeš ga zamanj,
verjemi mi, da vem kako,
dan v sveči se stopi.

Kje nebo je mojih sanj,
predolgo iščeš ga zamanj,
verjemi mi, da vem kako,
dan v sveči se stopi – ooo.

Kje nebo je mojih sanj,
predolgo iščeš ga zamanj,
verjemi mi, da vem kako,
dan v sveči se stopi.

Kje nebo je mojih sanj,
predolgo iščeš ga zamanj,
verjemi mi, da vem kako,
dan v sveči se stopi.